V primeru, da vozilo prodamo pred potekom registracije, nam država vrne sorazmeren del dajatve, kar je pošteno. Kupec vozila potem sam plača ustrezen del za čas do poteka registracije vozila, saj bo on uporabljal vozilo in ne vi.

Vendar je tukaj izjema in sicer če je do poteka registracije manj kot mesec dni. V tem primeru nam država sorazmernega dela dajatve ne vrne, kar pa še bolj zbode v oči je dejstvo, da se tega dela tudi ne more prenesti na kupca avtomobila, ki mora zato še enkrat plačati ustrezen del dajatve za čas do poteka registracije. Torej država dobi dvakratno plačilo dajatve za isti avtomobil. Seveda je vse po zakonu in predpisih, to namreč ureja prvi odstavek 11-ega člena Zakona o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (ZLDUVCP), ki pravi sledeče:

"Sorazmeren delež se določi v višini dvanajstine za vsak preostali celi mesec do poteka preostale dobe."

Dejansko si torej država ob vsaki prodaji (oz. odjavi) vozila prisvoji dajatev za vsaj nekaj dni, razen če seveda izvedete prodajo točno na polni mesec. V dobi današnje informacijske družbe verjetno ne bi bilo nobenih težav izvesti izračun preostanka z upoštevanjem števila dni in ne zgolj celih mesecev. Ali pa je zakon namerno tako napisan?

Če nič drugega, bi tako dobili vsaj občutek, da je država poštena, ne pa, da skrbi samo za to, kako bo potegnila čim več denarja od davkoplačevalcev. V večini primerov gre namreč zgolj za nekaj EUR, vendar pa recimo v primeru najvišjega razreda to ni več takšen drobiž. Najvišja dajatev namreč znaša 565 EUR letno, kar bi, v primeru da recimo avtomobil prodate (ali odjavite iz prometa) 30 dni pred potekom registracije, pomenilo da si je država prisvojila cca. 45 EUR.

Oz. če pogledamo zadevo malce širše:

• predpostavimo, da je povprečni slovenski avtomobil v drugem razredu za cestno takso (nad 1350 do vključno 1800 cm3), kar znese 96 EUR
• po nekaterih ocenah (žal točnih številk ni na voljo) se letno proda cca. 200.000 rabljenih vozil, vendar vzemimo pri tej številki nekaj rezerve; recimo da jo zmanjšamo za 20%: torej bi bila ocenjena letna prodaja rabljenih vozil 160.000
• upoštevajmo, da se avtomobili prodajajo enakomerno znotraj meseca, tako da lahko za povprečje vzamemo, da se avtomobil proda 15-ega v mesecu. Država si tako pri povprečnem prodanem rabljenem avtomobilu prisvoji cestno takso za 15 dni

In kaj nam pokaže izračun pri gornjih predpostavkah: število prodanih rabljenih vozil na leto x cestna taksa povprečnega avtomobila * 15/365 = 160.000 x 96 x 15/365 = 631.232,90 EUR letno.  Država torej od državljanov neupravičeno pobere cca. 630.000 EUR letno.

Seveda bodo zagovorniki takšnega sistema (le kdo so to?) takoj ugovarjali, da bi bili pa stroški vračila cestne takse v primeru izračuna po dnevih bistveno previsoki in bi se tako državna uprava obnašala neracionalno. Drži, v nekaterih primerih bi bilo res potrebno vrniti zgolj nekaj centov, vsi pa vemo, kakšni so stroški nakazil na transakcijski račun. Tako se namreč sedaj izvajajo vračila cestne takse. Pa razmislimo malo izven škatle (out of the box):

• vračilo se lahko takoj upošteva pri registraciji novega vozila:
  • tako prodajalec ne bi po nepotrebnem plačeval polne cestne takse in zalagal denarja za registracijo novega vozila
  • obrazec in potrditev izplačila ne bi obdelovalo x ljudi; tako bi zmanjšali birokracijo
  • država bi prihranila stroške nakazila vrnjene cestne takse
• kupec bi lahko prenesel neizkoriščeno cestno takso na novega lastnika. Seveda si potem država ne bi mogla neupravičeno prisvojiti deleža cestne takse
• v primeru, da prodajalec ne bi prodal vozila, temveč bi ga zgolj odjavil, bi se lahko taksa zadržala na njegovem virtualnem računu in bi jo lahko izkoristil ob naslednji registraciji kateregakoli vozila
• če bi prodajalec želel izplačilo bi se mu pač pri vračilu odštel strošek nakazila

Se tudi vam zdi, da gre le za legalizirano krajo denarja državljanov?

Če smatrate vsebino za koristno, lahko donirate preko PayPal sistema: