Vendar se bom tokrat osredotočil na rahlo drugačen vidik. V svojem delovanju kot svetovalec na področju nakupa avtomobilov velikokrat slišim tudi vprašanje, kako privarčevati. Kako zmanjšati porabo goriva in ali se splača zamenjati star avtomobil z novim, ki ima nižjo porabo, kateri avtomobil kupiti kot drugi avtomobil pri hiši, itd..
Pred odgovorom na to vprašanje stranke velikokrat (večinoma ob njihovem začudenju) povprašam za kaj točno potrebujejo avtomobil. Kar nekaj odgovorov je v smislu prevoz v službo, otrok v vrtec, popoldan po opravkih in čez vikend na kakšen izlet oz. obisk. Precej teh prevozov čez teden je dolgih le nekaj km ali celo manj. Zato svoj nasvet precejkrat začnem s trditvijo, da bodo največ prihranili, če bo avtomobil ostal v garaži oz. če drugega avtomobila niti ne bo. Ali je potrebno peljati otroka v vrtec oddaljen 1km z avtomobilom? Ali je potrebno ''skočiti'' v trgovino oddaljeno 500m z avtomobilom?

Da predstavim zadevo z lastnim primerom: živimo v manjšem mestecu in seveda je potrebno takoj zjutraj otroka spraviti v šolo in vrtec. Celotna razdalja peš je cca. 1 kilometer in mi jo skoraj od vedno opravimo peš. Precejkrat se zgodi, da se odpravimo proti šoli hkrati s sosedo, ki njuna otroka odpelje v isto šolo in isti vrtec z avtomobilom. Tukaj niti ne bom omenjal gneče, ki je pred šolo in iskanje prostega parkirnega mesta (to verjetno vsi poznate na podlagi lastnih izkušenj), temveč bom omenil zanimivo dejstvo, da ko se jaz peš vrnem domov, soseda ravno odpelje psa na sprehod. Torej je časovna razlika največ dve minuti, ob tem, da meni to vzame slabih 20 minut. Dejstvo pa je, da bi soseda dejansko še prihranila pri času, saj bi lahko mimogrede še psa odpeljala na sprehod in predvsem naučila otroke, da hoja ni nekaj slabega in da ni ''normalno'', da se 500m stran peljemo z avtomobilom. Pri tem naj omenim še dejstvo, da sam pridem nazaj spočit, z jasnimi možgani in ne živčen in slabe volje zaradi gneče in iskanja parkirišča. Še en podoben primer je, ko starši otroka pripeljejo na igrišče z avtomobilom, živijo pa slabega pol kilometra proč od igrišča.

Zakaj smo torej ''programirani'', da moramo za vsak opravek, pa naj bo še tako blizu, uporabiti avtomobil? Zato, ker smo tega naučeni; to so nas od nekdaj učili starši, družba in to nam seveda sporočajo tudi proizvajalci avtomobilov v svojih oglasih. Če imaš avto, si kul, če si peš ali na kolesu, si zguba. Tudi jaz sem v mlajših letih (takoj, ko sem dobil izpit za moped) vse poti opravljal z mopedom, pa tudi, če je bilo potrebno iti le do soseda, ki je bil 300m proč. Kolo se je z izpitom za moped poslovilo. Bil sem kul... :(

Z leti pa je počasi dozorelo spoznanje, da to, da ne znam več narediti pet korakov peš ali par kilometrov s kolesom, le ni tako kul. In počasi se je začela na začetku precej naporna sprememba. Peljati mahnega otroka v vrtec peš, ki je bil takrat oddaljen 1,5 km v eno smer, je bil kar podvig. Zakaj? Ker je bil otrok navajen, da se pelje z avtomobilom in ker se vsi njegovi prijatelji pripeljejo v šolo z avtomobilom. Po kakšnem tednu ali dveh je bila zadeva že sprejemljiva in po enem mesecu je bilo popolnoma normalno, da pot opravimo peš. Vsi smo se malce sprehodili, se zbudili, ob tem še zrekreirali in veseli prišli v šolo/vrtec. Ja, tudi po dežju (obstajajo namreč dežniki ali pelerine) in snegu, ko je bilo sploh zabavno gaziti in se metati po snegu.

Od takrat naprej se je življenje nekoliko spremenilo, vsekakor pa eno dejstvo drži: avtomobil gre iz garaže le, ko gremo na daljšo medmestno vožnjo. Vse ostale opravke opravimo peš ali s kolesom, če le vremenske razmere to dopuščajo. Zgolj kot primer: ker živimo zelo blizu Italije, gremo velikokrat po nakupih tudi čez mejo. V eno smer je cca. 3,5km, kar s kolesom vzame cca. 10 minut. Tudi do naslednjega ''nakupovalnega mesta'' je cca. 7km v eno smer in tudi to, če se le da, opravimo s kolesom. Nahrbtnik na rami in prtljažnik zadaj na kolesu je dovolj za skoraj vse nakupe. Če je več stvari za nakupit, se pot opravi dvakrat, je pač več rekreacije. A ni smiselno združiti nujne opravke z rekreiranjem? Zakaj bi z avtomobilom živčno hiteli z opravki, potem pa šli v fitnes, če lahko oboje združimo in koristimo tudi okolju in otrokom? Res pa pozimi žal to ne gre.

Od teh začetkov se je tudi svet nekoliko spremenil, predvsem pa opažam, da mlajše generacije niso več tako obremenjene s ''kul faktorjem'' lastništva avtomobila in dajejo vedno večji poudarek tudi ekologiji. Tako da z veseljem opažam, da nismo več edini ''čudaki'' v našem mestu, ki gremo v nakup do cca. 400 metrov oddaljene trgovine peš, temveč se to število počasi, a vztrajno povečuje.

Ker pa pomembnost ekologije v zavesti povprečnega Slovenca še ni zelo zasidrana, je povprečnega Slovenca nezavedno v bolj ekološko naravnano ravnanje prisilila zadnja ekonomska kriza in seveda nove tehnologije, kot so npr. ekonomija deljenja, ki zagotavljajo prihranek. Tipičen primer zadnjega je recimo ponujanje prevoza preko platforme Prevoz.org, ki deluje tako, da na platformi objaviš relacijo in število prostih mest. Po nastopu krize se je ponudba izredno povečala. In to seveda ni le naša posebnost: na nivoju Evrope uspešno deluje platforma Blablacar.com.
Situacija se torej počasi spreminja na bolje tako zaradi stroškovnega vidika, vidika rekreacije in tudi vidika ekologije, ki počasi vedno bolj prodira v naše zavedanje, saj enostavno ne moremo ravnati z naravo kot svinja z mehom in pričakovati, da ne bo negativnih posledic.

In ja, večina oseb, ki jim omenim naše ravnanje, je ob tem začudenih in seveda najde veliko izgovorov:

• živite v majhnem mestu in je vse zelo blizu: hm, v Ljubljani so kolesarske steze, pločniki za skiroje, obstaja potniški promet, pa tudi precej ljudi ima opravke v recimo krogu nekaj kilometrov. Ravno tako obstaja storitev BicikeLJ, deljenje avtomobilov (Avant2Go), LPP-jev Prevoz na klic, taksiji,...
  Ko sešteješ čas, da prideš do avtomobila, stojiš potem v koloni, najdeš parkirno mesto, itd., je lahko zelo hitro tudi časovno smiselno uporabiti alternativo avtomobilu (seveda, če razmere to dopuščajo)
• pridem ves prepoten v službo: hm, ni potrebe po tem, da smo prvi na maratonu, ko gremo v službo. Ob rahlem in umirjenem poganjanju kolesa se ne bomo tako hitro spotili, poleg tega pa obstajajo tudi električna kolesa
• ...

Tako da, če je volja, je tudi način pravijo in večina izgovorov so dejansko le izgovori, ki našo podzavest prepričujejo, da nadaljujemo z dosedanjimi razvadami. Sam osebno večinoma v Ljubljani, če imam opravek v centru mesta, raje parkiram avtomobil zunaj in potem uporabim BicikeLJ. Precejkrat (recimo v času največje gneče) sem ob tem celo hitrejši od avtomobilov, sploh po tem, ko imajo nekatere vpadnice samo še en vozni pas. Poleg tega, se mi ni potrebno ukvarjati z iskanjem parkirišča, saj se s kolesom pripeljem skoraj do vrat in ga pustim na bližnji postaji. Pred to storitvijo sem vedno vozil v prtljažniku zložljiv skiro za odrasle, ki mi je zagotavljal skoraj enako mobilnost.

Tako da, naslednjič, ko se boste odpeljali z avtomobilom po bližnjih opravkih, se vprašajte ali bi jih lahko izvedli peš ali s kolesom. Tako ne boste le privarčevali (poraba goriva bo namreč nič), temveč tudi storili nekaj dobrega za svoje zdravje in naravo ter vzgojili vaše otroke z občutkom za ekologijo in jih ''programirali'', da se ni potrebno do 300m oddaljenega igrišča zapeljati z avtomobilom. Morda boste vmes še srečali kakšnega znanca in z njim poklepetali. Pa recite, da se ne splača obnašati ekološko.

PS: Vsekakor nisem nek ekološki fašist, ki bi svoja stališča predstavljal kot edino pravilna in jih na vse načine vsiljeval drugim. Tako da, če se vam zdijo nasveti podani v tem članku preveč agresivni in neživljenski, jih lahko mirno vzamete le kot lahko poletno branje nekoga, ki nima takšnih težav v življenju kot vi. Če pa bom pri vas vzbudil vsaj malo razmišljanja, pa je tale blog dosegel svoj namen.

Če smatrate vsebino za koristno lahko donirate preko PayPal sistema: