Zakaj potem večji dealerji še vedno uvažajo avtomobile iz EU in pri tem zaslužijo? Obstajata dva bistvena razloga:
- dealerji kupujejo večje količine avtomobilov od leasing hiš (recimo po več priklopnikov polnih avtomobilov naenkrat), zato so avtomobili relativno poceni: značilnost teh avtomobilov je starost 3-4 leta in kilometrina okrog 150.000 km. Običajno so tudi korektno vzdrževani, saj so servisi vključeni v leasing obrok: torej v principu bi ti avtomobili morali biti relativno neproblematičen nakup, če kupca ne motijo kilometri (roko na srce, dobro vzdrževan avtomobil bi moral narediti vsaj še enkrat toliko kilometrov; no, obstajajo tudi izjeme). Posebno pozornost pri teh avtomobilih je potrebno posvetiti servisiranju teh vozil. Namreč pri nas pod tem razumemo servisiranje pri pooblaščenih serviserjih, medtem ko imajo v tujini večje leasing hiše svoje lastne servisne delavnice, kjer se ti avtomobili servisirajo. In pri tem lahko pride tudi do zlorab, saj se proti koncu dobe odplačevanja avtomobila morda izvajajo zgolj nujni servisni posegi, saj se leasing hiša zaveda, da bo šel avto v prodajo in tako te stroške preloži na novega lastnika
- druga možnost (bolj problematična) so dealerji, kateri nakupijo nekaj let stare avtomobile s 300 in več tisoč kilometri (za povprečnega Slovenca je to nepredstavljivo, vendar v Nemčiji precej avtomobilov dela tudi po 100.000 km letno in več) in so v Nemčiji ekonomsko že odpisani in zato ustrezno poceni. Te avtomobile lepo spolirajo, očistijo, zamenjajo volanski obroč in stopalke, morda tudi sedež, obvezno seveda še spravijo števec na magičnih 90.000 km, dajo ugodno ceno (še vedno enkrat višjo od nabavne) in povprečen Slovenec je pečen. Težave se običajno zelo hitro pojavijo, najprej pa po nekaj mesecih, ko poliranje izgubi svojo moč in nenadoma ostane pred kupcem avtomobil s precej zmahano zunanjostjo. Namreč zgolj na ta način lahko ti ''trgovci'' zaslužijo. Praktično lahko to enostavno preverimo: če pogledamo iste avtomobile v Nemčiji in Sloveniji (spet razen redkih izjem) z ENAKO kilometri, razlika v ceni ne dopušča zaslužka oz. so celo ti avtomobili v Nemčiji dražji. Kakor hitro pa nastavimo v Nemčiji (npr. na www.mobile.de) kilometre pri teh avtomobilih na 300 tisoč in več, se bo razlika jasno pokazala
Torej, zakaj bi povprečen Slovenec iskal avto v tujini in ne v Sloveniji? Obstajajo trije razlogi:
- gre za redek avto, katerih je malo v Sloveniji in imajo posledično relativno visoko ceno oz. jih v Sloveniji sploh ni mogoče dobiti
- kupec si želi dobro opremljen avtomobil: običajno pri nas ni veliko doplačil in če si želiš dobro opremljen rabljen avtomobil ni druge možnosti, kot da pogledaš čez mejo, kjer je takšnih avtov bistveno več, saj sploh v Nemčiji več dajejo na opremo kot na velikost avta. Pri luksuznih avtomobilih razlika ni tako velika kot recimo pri manjših mestnih avtomobilih, kjer je pri nas recimo usnje, strešno okno že nemogoče dobiti. Da niti ne govorimo o večjem številu airbagov, ESP-ju, avtomatski klimi, itd… (pozor govorimo o rabljenih in ne novih avtomobilih). Tudi pri premijskih znamkah je pri nas prisotno, da se recimo kupi osnovni model brez neke dodatne opreme (recimo osnovni A3 ali A4), medtem ko se v Nemčiji raje kupi nižji model z veliko dodatne opreme
- kupec hoče vzdrževan avtomobil: pri nas je že skoraj misija nemogoče dobiti okrog 5 let star avtomobil z vsemi papirji o vzdrževanju (torej potrjena servisna knjižica, računi o servisih, itd.) V tujini je to veliko lažje, recimo za Italijo lahko po lastnih izkušnjah zapišem, da mi je pol lastnikov ponudilo vpogled v vse te dokumente (res pa je, da se je šlo za malce eksotičen avto z zelo specifično ciljno skupino kupcev, kateri so morda bolj vestni glede tega)
Po mukotrpnem večmesečnem iskanju pravega avtomobila v Sloveniji (razen enega z zelo visoko ceno, so bili vsi ostali v zelo žalostnem stanju) je dozorela ideja, da bo potrebno tak avtomobil uvoziti. Po pregledu trga sem se osredotočil na Italijo (delno zaradi bližine, delno zaradi nekoliko nižje cene rabljenih kot v Nemčiji). Po dveh mesecih iskanja in tudi ogledov sem zadel terno, saj se je pojavil željen avtomobil z zelo veliko opreme in certificirano zgodovino. In stekel je postopek uvoza.
Najprej še kratek komentar o italijanskih avtomobilih. Sploh pri manjših, mestnih je treba pričakovati odrgnine, itd. To je za njih nekaj normalnega in se nihče ne sekira zaradi tega, saj so obdrsani/počeni zgolj odbijači, itd. in ne osnovna karoserija. Običajno so noter relativno dobro vzdrževani, predvsem pa ne rjavijo, saj pri njih ne solijo cest pozimi. Tako so recimo tudi avtomobili, ki so precej nagnjeni k rjavenju (recimo BMW E36) pri njih običajno popolnoma brez rje.
Sedaj pa k naslovni temi. Za registracijo v Sloveniji avtomobila iz Italije (isto velja za druge države EU, le da so tam imena dokumentov drugačna) potrebujete sledeče:
- original prometno dovoljenje vozila iz države izvora (v Italiji Certificato di proprieta)
- original homologacijsko listino (v Italiji Carta di circolazione)
- overjeno kupoprodajno pogodbo (v Italiji Dichiarazione di vendita): overi se jo lahko na občini (comune), pri notarju (notaio) ali pri italijanskem AMZS (ACI – Automobile Club d’Italia) pri nakupu od fizične osebe; v primeru nakupa od pravne osebe je dovolj original račun s podpisom in štampiljko
Obvezno morajo biti vse zgoraj zapisane listine originali, kupoprodajna pogodba pa overjena (pri nakupu od fizične osebe). Če karkoli od tega manjka, avtomobila ne boste mogli registrirati v Sloveniji. V primeru, da se avto želi registrirati na drugo osebo, kot je navedena na tuji kupoprodajni pogodbi kot kupec, je potrebno skleniti še eno pogodbo med obema osebama in jo overiti na občini pri nas (cena cca. 1 EUR), tako da to ni velika težava.
Po pregledu avtomobila (in potrditvi, da vsa dokumentacija in številke na karoseriji in motorju ustrezajo) sva s kupcem šla na glavno izpostavo italijanskega AMZS – ACI. Zakaj glavno? Ker bi vse to lahko naredila tudi na manjših izpostavah, razlika je le v tem, da bi tam dokumente urejali par dni, saj jih pošiljajo na glavno. Na glavni pa vse urediš v cca. eni uri (ob gledanju njihovih uradnikov sem se spomnil na (ne)učinkovitost večine naših birokratov, je pa res, da je bila gospa izredno prijazna in je vse podatke 2x preverjala (pametno, ker če kakšna črka ali številka ne ustreza že nastanejo velike težave pri registraciji v Sloveniji). Tam sva sklenila kupoprodajno pogodbo (potrebuješ osebno ali potni list), ACI jo je tudi overil. Ob tem je potrebno dostaviti italijanske tablice, saj se uničijo. Po tem sem sam še enkrat preveril vse podatke na kupoprodajni pogodbi (previdnost je mati modrosti pravijo). Hkrati ti izročijo original homologacijsko listino in original prometno dovoljenje. Enkrat med tem postopkom je dobro, da se tudi izroči denar kupcu.
Pred prepisom se je obvezno treba dogovoriti s prodajalcem kdo krije stroške davka pri prenosu lastništva in pogodbe, kateri niso ravno mali. Zgolj kot zanimivost: v Italiji je davek pri prenosu lastništva vozila zelo visok. Če pa gre avto v drugo državo EU, so ti stroški približno bistveno nižji (v mojem primeru so bili 8x nižji), kar je dobro izhodišče za pogajanje, da kupec plača te stroške oz. kot pogajalsko izhodišče pri dogovoru glede cene.
Ko so te formalnosti v Italiji zaključene ostaneš z avtomobilom brez tablic nekje v Italiji. Možnosti, da avto pripelješ v Slovenijo so tri (oz. zgolj še dve, če si že uredil prepis):
- avtovleka ali prikolica za prevoz avtomobila (tukaj je treba paziti na največjo dovoljeno skupno maso) ali prevozniki avtomobilov: če imaš malo sreče in potelefonariš okrog ti ga morda kdo lahko pripelje spotoma, kar seveda pomeni, da ga ne dobiš takoj isti dan, temveč boš moral počakati; dodatno si moraš urediti še prostor, kjer bo avto počakal
- preizkusne tablice: dobi se jih pri nekaterih zavarovalnih zastopnikih (ne pri vseh; pri katerih običajno vedo avtohiše z rabljenimi avtomobili), vendar so zelo drage (več 100 EUR)
- tretja možnost (če si že uredil prepis ni več mogoča, saj so italijanske tablice že uničene) je, da ti kupec pripelje avto do Slovenije, vzame tablice dol in gresta uredit prepis: če je kje blizu meje, ta možnost niti ni zanemarljiva in je vsekakor najcenejša in zahteva najmanj koordiniranja
Ko je avto v Sloveniji je potrebno urediti še slovenske formalnosti kot sledi:
- pridobitev potrdila o skladnosti (gostilniško poimenovano homologacija): uredi se na večini tehničnih pregledov. Dejansko avto preverijo ali je takšen kot v dokumentih (če je karkoli naknadno vgrajeno, mora biti homologirano (vpisano v tujem dokumentu), v nasprotnem primeru je to potrebno urediti pri nas), ga poslikajo in izdajo Izjavo o emisijski ustreznosti vozila. Cena tega postopka je trenutno 96 EUR. Kolikor vem bi avtomobil morali tudi preveriti v smislu ustreznosti za udeležbo v prometu (torej dejansko izvesti tehnični pregled), vendar tega običajno ne naredijo. Zato jih je fajn izprosit, da vseeno prekontrolirajo zračnost podvozja in pline. Na ta način dobiš dodatno informacijo v kakšnem stanju je avtomobil in če je kaj problematično, odpraviš pred tehničnim pregledom. Pri meni ni bilo težav, sem se pa ravnal po načelu, da lepa beseda lepo mesto najde
- z Izjavo o emisijski ustreznosti vozila se je potrebno zglasiti na davčni izpostavi, kjer odmerijo DMV (vsekakor se splača izkoristiti možnost oprostitve v primeru treh ali več mladoletnih otrok in invalidnosti: detaljno razloženo na tej DURS strani). Žal tega ne izvedejo več v nekaj minutah kot včasih, temveč zna trajati nekaj dni. Odmer tega davka ni v krajevni pristojnosti, zato lahko vložite vlogo na katerokoli davčno izpostavo. Zakaj je to pomembno? Hitrost izdaje odločbe o plačilu DMV-ja je namreč različna med davčnimi izpostavami, zato je dobro poklicati na več davčnih izpostav in ugotoviti, kje je najkrajši rok. Konkretno pri meni bi bilo na lokalni davčni izpostavi cca. 14 dni za čakat, na sosednji so naredili v treh dneh. Okvirno vrednost DMV-ja si lahko izračunate v datoteki na tej povezavi na strani DURS-a (Obrazec za izračun DMV-ja): osnova za izračun DMV-ja je pogodbena vrednost oz. če je ta prenizka EUROTAX vrednost vozila. Davčne stopnje so temeljito opisane na tej strani DURS-a (Davčna osnova in davčne stopnje). Zelo pomembni so tudi EURO- standardi, ne zgolj CO2 in pri dizelskih vozilih tudi izpust trdih delcev. Hkrati se pri vozilih z motorji z večjo prostornino (nad 2500 ccm) plača tudi dodaten davek na luksuz. Še več dodatnih informacij lahko pridobite na tej strani: davek na motorna vozila - podrobnejši opis
- po prejemu odločbe o odmeri DMV-ja in plačilu DMV-ja in ekološke takse (v letu 2011 je znašala 0,0063 EUR na kg) se avtomobil sprosti v sistemu in se lahko gre naredit tehnični pregled (ja, je potrebno, kljub temu, da si delal par dni prej ugotavljanje istovetnosti vozila) in registrirat vozilo: kar se tiče odmere DMV-ja sem se v mojem primeru z referentko, s prijazno besedo seveda, dogovoril, da me pokliče, ko bo zadeva urejena in se kar osebno zglasim na davčni izpostavi. Tako sem takoj prevzel odločbo in tudi šel plačat DMV in ekološko takso in že isti dan potem tudi registriral vozilo. Če se ne mudi lahko te zadeve urejaš tudi pisno, vendar gre takoj par dni v nič.
Še kratek komentar glede prevoza avtomobila na ugotavljanje istovetnosti in potem tehnični pregled: uradno se neregistriranega vozila seveda ne more voziti po cesti, kar pomeni, da moraš potem pri nas še dvakrat najeti avtovleko ali pa plačati preizkusne tablice. Torej je potrebno prišteti še te stroške zraven. Najcenejša možnost je, da se dogovorite s podjetjem, kjer boste urejali homologacijo in kasneje tehnični pregled, da vam dovolijo parkirati avtomobil iz uvoza direkt na njihovem parkirišču za tistih nekaj dni med urejanjem dokumentacije. Če je tehnični kje v bližini, se lahko nelegalno previdno zapeljete do njega brez tablic, vendar na ta način tvegate zajetno kazen, če vas pri tem zalotijo policisti. Vsekakor pa to delate na lastno odgovornost; bolj kot kazen policistov zna v primeru morebitne nesreče finančno boleti dejstvo, da krijete vso povzročeno škodo sami.
Upam, da bo ta sestavek komu pomagal pri uresničitvi svojih želja o kvalitetnem rabljenem avtomobilu. Uvoz avtomobila ni tak bavbav kot si marsikdo zamišlja, vendar se je določenih stvari potrebno držati 100% (recimo originali dokumentacije, overjenost pogodbe, itd.). V nasprotnem primeru namreč ostanete v Sloveniji z avtomobilom, ki ga ni mogoče registrirati.
Pred uvozom avtomobila je potrebno dati skupaj vsaj okvirno finančno konstrukcijo, da vsaj približno vemo, kakšni so okvirni stroški. Dobro je vse stroške zaokroževati navzgor. Sploh so pri DMV-ju na udaru starejši avtomobili z višjo porabo in dizelski avtomobili brez filtra trdih delcev. Tam DMV hitro pride na 10 in več odstotkov vrednosti avtomobila, kar pa lahko občutno spremeni na prvi pogled cenovno ugoden avtomobil. Posebej je treba biti pozoren pri standardih, katerim avto ustreza (EURO 4, EURO 5, ali ima vgrajen DPF), saj to bistveno vpliva na višino DMV-ja. Za uvoz v Slovenijo mora avtomobil obvezno ustrezat vsaj EURO 2 merilu (direktiva 94/12/EEC, v EU obvezna od 1997). Izjema so zgolj oldtimerji.
Kratek povzetek predvidenih stroškov:
- stroški poti gor/dol (gorivo, cestnine, morebitna nočitev)
- cena avtomobila
- stroški prepisa (odvisno od dogovora s kupcem)
- overitev kupoprodajne pogodbe
- prevoz vozila v Slovenijo (avtovleka, preizkusne registrske tablice, …)
- prevoz vozila po Sloveniji (za pridobitev potrdila o skladnosti in tehnični pregled)
- ugotavljanje istovetnosti vozila (96 EUR)
- DMV po tabeli (Obrazec za izračun DMV-ja)
- ekološka taksa: 0,0063 EUR na kg teže avtomobila
Če želite imeti pri uvozu avtomobila strokovno pomoč, uporabite našo storitev svetovanja ob uvozu avtomobila.
Če smatrate vsebino za koristno lahko donirate preko PayPal sistema: