Hiter skok nazaj v sedanjost v Slovenijo. Se mirno pelješ po AC in prehitevaš na prehitevalnem pasu z običajnim avtomobilom s halogenskimi žarometi (vse po cestno prometnih pravilih; malenkost čez omejitvijo hitrosti, prehitevaš zgolj, ko so počasnejši na voznem pasu, ko ni nobenega na voznem pasu se umakneš na vozni pas, itd.) in te bo na poti med Ljubljano in Koprom vsaj nekaj vozil izsililo. Če imaš srečo bodo skočili predte dovolj zgodaj, da samo tempomat izključiš in malo pobožaš zavoro, če nimaš sreče boš moral agresivno zavirat. Si misliš, nič novega, pač Slovenci in balkanska mentaliteta. In potem nekajkrat opraviš isto pot v avtomobilu s xenon žarometi z identičnim načinom vožnje in ugotoviš, da te ni nihče izsilil. Optimistično si misliš, da se pa vozniška kultura počasi le začenja spreminjat in si že skoraj ponosen na dejstvo, da živiš v Sloveniji in Slovenci postajamo razvit narod. Potem pa pot opraviš spet v avtomobilu s halogenskimi žarometi in zadeva se ponovi. Najmanj nekaj voznikov te konkretno izsili. Razmišljaš kaj se dogaja in po dodatnem testiranju ugotoviš, da tudi v Sloveniji velja pravilo večjega. Zakaj? Avtomobili s xenon žarometi so običajno večji in dražji, torej je voznik v njem ''uspešnejši'' od povprečnega Slovenceljna in ta mu ta status prizna tudi s tem, da se mu umakne oz. ga ne izsili na cesti. Če ima avtomobil običajne halogenske žaromete je pač voznik enakovreden in se mu ne izkazuje spoštovanja, temveč se mu z izsiljevanje pokaže, da ni več vreden kot on. In naj ga zato ne prehiteva. Civilizacijske norme in prometna pravila so pri tem irrelevantna, ven udari prirojena programiranost Slovencev (beri kolumne Miha Mazzinija), da se vse, ki izstopajo (v konkretnem primeru prehitevajo) potučka dol in se jim tako pokaže, da niso nič boljši kot oni sami. In tako postane v Sloveniji še vožnja po avtocesti stresna. Na drugi strani se že samo po prestopu meje (proti Avstriji, ne Italiji) zadeva popolnoma spremeni. Nastaviš tempomat na 140 km/h in ga ne rabiš izklopit do Dunaja (razen pri omejitvah hitrosti, predorih, itd.). Nihče te ne bo izsilil, saj se zaveda, da če se on vozi počasneje, bo raje on spustil plin in počakal tisto sekundo, da si mimo. Namreč z vidika vseh udeležencev na cesti je bistveno varneje in ekološko, če se počasnejši prilagaja. Seveda izjeme tudi v Avstriji vedno so in sicer, ko srečaš Balkanca v Avstriji (beri Slovenca), ti bo ta spet skočil direkt pred tebe, ko si tik za njim ali pa priletel s 180 km/h, se ti zalepil na rit in ti na polno blendal. In to kljub temu, da vidi, da je pred tabo na prehitevalnem pasu kolona, ki se vozi s 145 km/h. Običajno je tak tudi v dražjem in večjem avtomobilu in seveda utemeljeno pričakuje, da ker ima večjega, se mu boš pač umaknil. Civilizacijske norme in prometna pravila gredo tudi tukaj direkt v WC. Kaj sam pri takih ''blendarjih'' naredim v Sloveniji? Se mu umaknem ob prvi varni priložnosti, vzamem zadostno varnostno razdaljo (torej 2x običajna varnostna razdalja) in uživam v živo v komediji na cesti. Običajno tistemu pred takim ''uspešnežem'' po nekaj sekundah poči živec in se začne najprej s čiščenjem stekel in nadaljuje z bremzanjem, vse to pa spremlja slina na vetrobranskem steklu zadaj vozečega, ko doživi živćni zlom ob dejstvu, da spredaj vozeči ne spoštuje pravila večjega. V bodoče si bom sicer shranil policijo v GSM pod hitro številko in verjetno začel prijavljat take primere policiji (prek prostoročnega telefoniranja seveda), saj nimajo kaj delat na cesti. V bližnjem planu je tudi nakup avtomobilske kamere, ki bo posnela to tragedijo na slovenskih cestah. Sicer zaradi naših življenskih zakonov, ki bolj ščitijo kriminalca kot žrtev, ta posnetek ni uporaben na sodišču (oz. ravno nasprotno, če ga javno predvajaš te lahko ''uspešnež'' celo toži) ampak bo pa verjetno dovolj tudi, če se ga pokaže policistu, da si le ta ustvari objektivno dejstvo o dogajanju (kamera pač ne laže). Medtem pa imajo v nekaterih drugih razvitih državah takšni posnetki pravno veljavo in jih policija tudi uporablja za kaznovanje.
Gremo nazaj na rdečo nit tega bloga: pravilo večjega namreč ni omejeno zgolj na avtoceste in halogenske/xenon žaromete. Velja tudi glede na velikost avtomobila. Če imaš v Sloveniji majhen mestni avto si vsakodnevno žrtev izsiljevanj s strani večjih avtomobilov, saj so njihovi vozniki pač ''uspešnejši'' in utemeljujejo pravilo večjega. Tudi to sem praktično preizkusil in v Sloveniji isti način vožnje v večjem avtomobilu ali manjšem avtomobilu pomeni popolnoma drugačno vozniško izkušnjo. V mestu te izsiljujejo, nihče ti ne bo dal prednosti, če se vključuješ iz neprednostne ceste, blendanje in prekratka varnostna razdalja so standard. Seveda za manjši avtomobil. Ob večjem avtomobilu te vsi pustijo pri miru, saj si pač ''uspešnejši''. Razen, če ima kdo večjega, potem se stvar obrne.
Potem pridemo seveda še na relacijo avtomobil - motorist ali avtomobil - kolesar in avtomobil - pešec. Normalno, šibkejši udeleženec se mora umikat, saj je ja manj uspešen. Če človek prebere še malce forume na to temo ugotovi, da v Sloveniji živijo sami psihotiki z večimi osebnostmi. Namreč, ko je nekdo v avtomobilu so vsi ostali (kolesarji, motoristi, pešci) norci in nesposobni, saj se mu ne umikajo, ga izsiljujejo (sploh pešci na prehodu za pešce recimo). Čez 5 minut, ko je ta ista oseba pešec, se slika diametralno obrne, kot da bi druga osebnost prevzela nadzor in seveda je on ''žrtev'', vsi drugi pa nesposobni divjaki. Hm, človek se res zamisli, kako odrasel človek ne premore niti kančka objektivnosti in odraslega razmišljanja, da bi videl, da slika ni vedno črno/bela, ter da mora biti strpnost in predvidevanje prisotno pri vseh udeležencih, ne le pri drugih. Tipičen primer so recimo kolesarji: koliko stane voznika, da v primeru nepreglednega ovinka zmanjša hitrosti in počaka, da bo videl ali je prostor za varno prehitevanje? Nekaj sekund, ob tem da jim tudi na misel ne pride, kaj se bi zgodilo, če recimo s 70 km/h zapneš kolesarja, ki vozi 20 km/h. In hkrati, koliko kolesarjev ste recimo videli, da bi se umaknili k robu vozišča in ko bi videli, da je cesta prosta, avtomobilistu zadaj z roko nakazali, da ga lahko varno prehiti? Hm, tudi bolj malo, zato pa lahko v vsaki gostilniški ali forumski debati preberete zagrenjene komentarje o nesposobnih avtomobilistih in kolesarjih. Že po prvem stavku ugotovite, kdo je avtomobilist in kdo kolesar.
Pravilo večjega seveda velja tudi v drugo smer: če imaš večji in dražji avtomobil si pač ''uspešen'' in ti ob zavijanju ni potrebno vključevati smernika, lahko prekoračiš hitrost, varnostna razdalja je nepomembna, saj imaš ja tehnološko boljši avtomobil (čeprav takim osebkom ni jasno, da včasih zgolj 10 km/h višja hitrost pomeni daljšo varnostno razdaljo tudi, če primerjaš npr. Ferrarija s Kio Pride; fizike in reakcijskega časa pač ne moreš okrog prinesti), tudi rdeča luč je za nekatere zgolj informativen in ne obvezen signal.
In kako se ograditi od te norišnice na slovenskih cestah. Sam upoštevam zgolj eno načelo: ko naletiš na takega, se mu čimprej umakni. Če se že mora zaletet, je bolje, da se sam in ne pobere še tebe zraven. Na AC pa sem ugotovil, da je (v Sloveniji) nesmiselno vozit na omejitvi hitrosti, saj moraš stalno zavirat in pospeševat. Zmanjšaš hitrost, si večinoma na desnem pasu in dosežeš cilj sicer nekoliko kasneje, ampak popolnoma miren in bistveno varneje. Namreč nekdo, ki se vozi počasneje, je v očeh pripadnikov zakona večjega ''neuspešen'' in kot tak nezanimiv. Tudi, če imaš večji avtomobil kot oni. Oni so pač ''uspešni'' in se z ''neuspešnimi'' ne bodo ukvarjali, največ kar naredijo (če sploh kaj naredijo) je, da ti namenijo dolg pomilovalen pogled. In seveda se držim tistega pravila, da če je nekdo hitrejši (tudi če sam vozim na omejitvi hitrosti), ga mirno spustim mimo, saj ima morda celo kakšen razlog za to, da se mu mudi. Ko prehitevam preverim zadaj, če se kdo približuje z višjo hitrostjo in če se, ga počakam, da pade mimo in grem šele potem prehitevat (običajno kakšne tovornjake) in ne prehitevam z isto hitrostjo, temveč prehitim čim hitreje in se spet vrnem v svoj ritem vožnje. Malo predvidevanja in strpnosti reši vse, seveda pa moraš pred tem preglasiti tisti programiran notranji glas, ki pravi: "Lejga frajerja, dejmo ga potučkat, ne bo on hitrejši od mene, saj sva ja enaka, mu bom že pokazal.''
Tukaj se odpira še eno zadeva. Tujci, ki obiščejo Slovenijo (tukaj ne ciljam na tujce iz vzhoda) so večinoma najmanj neprijetno presenečeni, ko pridejo čez mejo v Slovenijo. Običajno pa precej frapirani nad agresivnostjo na cesti. Kaj torej svetujem tujcem, ko pridejo v Slovenijo? Pridite (ali najemite) s čim večjim avtomobilom, po možnosti premium znamke in boste morda preživeli. V nasprotnem primeru si programirajte možgane, da je veljavno zgolj eno pravilo: če imaš majhnega, se mi umakni s poti in to takoj, ne čez 1 sekundo.
Po mojem mnenju bi zgolj nekaj strpnosti in predvidevanja v Sloveniji takoj pomenilo bistveno zmanjšanje števila prometnih nesreč, ampak za to bomo morali še dolgo počakati. Morda bodo mlajše generacije presegle programirane vzorce in se bo ta nestrpnost in pravilo večjega izgubilo nekje na Balkanu.
Zato bodimo bolj strpni in predvidevajmo v prometu. Dajmo tudi drugim prednost (čeprav je po cestnih pravilih nimajo). Morda bomo prišli nekaj sekund kasneje na cilj, ampak bolje to, kot da nas odpeljejo na pokopališče, hkrati pa bomo še nekomu polepšali dan in tako morda sprožili verižno reakcijo, ki bo prinesla varnejši in manj stresen promet pri nas.
PS: Opazil sem, da bolj ko greš proti vzhodu, bolj pravilo večjega dobiva veljavo. Je pa zanimiva izjema in sicer Madžarska. Ko sem se prebijal skozi promet v Budimpešti (in seveda kot tujec tudi zamešal kakšen vozni pas) so mi Madžari takoj odstopili prostor, ko sem nakazal, da bi rad vozni pas zamenjal. Nikoli mi ni bilo treba čakati več kot dve vozili, večinoma pa mi je že prvi voznik naredil prostor. Sem mislil, da je to zato, ker sem tujec, ampak po opazovanju sem prišel do sklepa, da isto delajo tudi za domačine. In Madžari imajo pri Slovencih zelo slab ugled kot vozniki. Človek se malo zamisli. V Sloveniji je to skoraj znanstvena fantastika, saj če se poleg smernika, ne začneš tudi že počasi vrivat, ti ne bo skoraj nihče dal prostora (vsa čast izjemam). Običajno strmijo direkt naprej in se delajo, da te ne vidijo. Vrhunec tega je bila izkušnja na most v Kranju v smeri izven centra, ko se dva vozna pasa združita v enega. Za pravilo zadrge tam še niso slišali in tako sem obstal na desnem pasu, mimo je šlo (počasi, ker je bila gužva) cca. 10 vozil, vključno z eno starejšo gospo, vsi srepo zazrti direkt nekam v daljavo naprej. Potem mi je en nedomačin dal možnost, da sem se vključil v promet. Hm...
PS2: Če se še niste imeli možnost voziti po državah, kjer spoštujejo neka civilizacijska pravila, se vam bo morda moj blog zdel neprimeren. Meni bi se tudi, če se ne bi imel priložnosti voziti npr. po Avstriji. Namreč, da se voziš v kaosu ugotoviš šele, ko prideš nazaj v Slovenijo in takrat začneš opažat ''čudne'' stvari, ki so se ti prej zdele samoumevne in normalne.
Še en video za motivacijo k varnejši in bolj zbrani vožnji:
Če smatrate vsebino za koristno lahko donirate preko PayPal sistema: