Nakup vozila (novega ali rabljenega) je relativno pomembna zadeva v življenju veliko kupcev, saj je to običajno (po nepremičnini) drugi najdražji nakup. Tudi zato se veliko kupcev pri odločanju zateče k domiselnim razlogom, s katerimi opravičujejo svojo (včasih neoptimalno) odločitev. Po mojih izkušnjah namreč izredno majhen odstotek kupcev odločitev o nakupu avtomobila izvede le na podlagi objektivnih dejstev. Nakup avtomobila tako večinoma temelji na skupku objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na končno izbiro avtomobila. S čimer seveda ni nič narobe, saj avtomobil večina kupcev uporablja dnevno in kaj je lepše, kot se z veseljem usesti v avtomobil in v njem z zadovoljstvom preživeti čas, ki pri marsikomu ni tako kratek.

Vzdrževanje avtomobila je (poleg samega nakupa) najpomembnejša zadeva pri avtomobilu, saj bo le ustrezno in redno vzdrževan avtomobil zagotavljal udobno in varno vožnjo brez neprijetnih okvar. Hkrati je redno in kvalitetno vzdrževanje daleč najcenejše, saj neustrezno vzdrževanje običajno privede do okvar, katerih odprava bistveno presega strošek rednega vzdrževanja.

V tem blogu se bom dotaknil teme, ki je velikokrat ena bolj žgočih tem gostilniških debat in na spletnih forumih in sicer razlika med eko voznikom, ki se trudi voziti z optimalno porabo in mečkači.

Namreč predstava povprečnega voznika o eko vozniku je, da se povsod vozi z nizko hitrostjo, povzroča zastoje in nevarne situacije na cesti. Kar pa je popolnoma zgrešeno. Vse to so namreč navadni mečkači in vozniki, ki niso osredotočeni na vožnjo. Zakaj tako menim bom detaljno razložil v tekstu spodaj, vsekakor je to nerazumevanje osnova za včasih tudi precej sočne komentarje po forumih na temo eko voznikov. Še razkritje: osebno se imam za eko voznika.

Ali kako nekaj zanesenjakov v trenutku popolnoma spremeni proces nakupa rabljenega vozila in tako bistveno zmanjša možnost nakupa avtomobila s prevrtenimi kilometri.

Proizvajalci avtomobilov nas vabijo k nakupu novih avtomobilov, ki so po njihovih zapisih izredno ekološki, saj naj bi imeli ekstremno nizko porabo in čiste izpuhe. Njihove izjave so že skoraj na tem, da se iz njihovih izpuhov kadijo le rožice in parfum. Koliko je resnice na tem, nam lahko da jasno predstavo že dejstvo, da so njihove navedene porabe v tehničnih podatkih praktično nedosegljive za povprečnega smrtnika (po nekaterih raziskavah je razlika med deklarirano porabo in porabo v realnem svetu že večja od 30%: primer raziskave na to temo: Mind the Gap! Why official car fuel economy figures don’t match up to reality), hkrati pa tudi zadnji večji škandal glede uporabe različnih načinov goljufanja pri zagotavljanju čistosti izpušnih plinov (o tem sem že podrobneje pisal v blogu Dieselgate by Mtl). In ne, Volkswagen ni edini, ki je to delal oz. še dela.

Vsi smo že navajeni in nekako pričakujemo, da oglasi potencirajo (beri lahko tudi zavajajo) določene lastnosti oglaševanega predmeta, da bi le tega prikazali v lepši in bolj zaželjeni podobi. Tako je kupcem že jasno, da ne bomo oprali celotne posode z eno kapljico detergenta ali npr. da bo navedena povprečna poraba avtomobila v praksi nedosegljiva. Čeprav tukaj proizvajalcev avtomobilov niti ne moremo pocukati za rokav, saj je standard predpisan s strani države, torej niso oni direktno odgovorni, da realna poraba odstopa od oglaševane tudi za 50%.

Kljub temu, da smo kupci tega že navajeni, me je šokiral oglas za Grip Control sistem pri Peugeot-u 2008, ki ga v medijih objavlja Peugeot Slovenija.

Ta tema mi je bila že precej časa na koncu jezika, vendar nekako ni bilo tistega povoda, da bi jo ubesedil. Dokler se ni pripetila ta prometna nesreča, ki je bila posledica alkohola. Žal relativna klasika v Sloveniji, dodatna začimba pri tej prometni nesreči je bila, da je pijani voznik zadaj peljal svojega sina.

Vsi smo na avtocesti verjetno že srečali romunske kombije (običajno Mercedes Sprinterje), ki so imeli v prednjih žarometih izredno močne žarnice v prelivajoči se modro-zeleno-rumeni barvi. Ti so že podnevi na daleč vidni, vendar takrat ne slepijo, saj je dovolj dnevne svetlobe in posledično ni kontrasta. Ponoči pa postane vožnja v nasprotni smeri že pravi podvig, saj žaromet ne usmerja snopa svetlobe na cesto pred vozilom, temveč povsod drugam, torej tudi vstran in seveda navzgor. To pa povzroči močno slepljenje nasproti vozečih ali pa tistih, ki vozijo pred kombijem.

V zadnjih dneh je gosta megla dokaj pogost pojav v Sloveniji. Ob tem sem ugotovil, da precej voznikov žal ne zna ustrezno uporabljati meglenk. Pri tem pustimo ob strani tiste, ki so jim vključene prednje meglenke ''statusni'' simbol in z njimi veselo naznanjajo svoj ''status'' tudi ob najbolj sončnem dnevu. Le ti so namreč posebna zgodba. Tokrat se bom osredotočil na uporabo zadnjih meglenk v meglenih razmerah.

Večina lastnikov za vzdrževanje avtomobila smatra izvajanje servisnih posegov, menjavo gum in čiščenje vozila. Tako lastniki avtomobilov z usnjem v notranjosti velikokrat spregledajo, da tudi usnje zahteva ustrezno nego, če nočemo, da bo pogled nanj, že po nekaj letih uporabe, precej žalosten. Posebej bi poudaril, da je usnje prisotno v večini sodobnih avtomobilov in sicer vsaj na volanskem obroču, manšeti prestavne ročice in ročici parkirne zavore. Tudi ti deli, in ne le usnjeni sedeži ali drugi deli notranjosti oblečeni v usnje (npr. vrata, armaturna plošča, itd.), zahtevajo ustrezno nego. V kolikor je niso deležni, se na usnju zelo hitro pojavijo znaki obrabe. Več primerov si lahko ogledate v galeriji.

VW Dieselgate - kaj je to?
Verjetno ste že seznanjeni, da je VW zadnjih nekaj let goljufal pri podatkih o onesnaževanju svojih TDI motorjev. Prizadetih naj bi bilo več kot 11 milijonov avtomobilov (znamk VW, Audi, Škoda in Seat) po celem svetu in sicer se v Evropi preverjajo motorji serije EA189 in sicer 1.2TDI, 1.6TDI in 2.0TDI izdelani po letu 2008. Po zadnjih podatkih naj bi bila predlagana rešitev za 1.2TDI in 2.0TDI motorja programska nadgradnja, pri 1.6TDI motorju pa naj bi bila potrebna tudi zamenjava/dogradnja določenih komponent.

Pri svojem delu se žal srečujem z veliko preprodajalci rabljenih vozil, ki bi blesteli v vlogi právljičarjev (po SSKJ: kdor pripoveduje pravljice). Le ti namreč natančno vedo čisto vse nepomembne (in nepreverljive) podatke o avtomobilu, ki ga prodajajo, pa čeprav je ta star že 10 let in so ga kupili vsega en dan nazaj.

Ste se že vprašali, zakaj so nekatera opravila pri določenih avtomobilih tako enostavna, pri drugih pa se zadeve popolnoma po nepotrebnem zapletejo? Vzorčen primer tega je lahko menjava filtra olja. Vsi vemo, da se filter olja zamenja ob vsakem servisu, torej bi pričakovali, da bo vgrajen na takšni lokaciji, ki bo zagotavljala preprosto in hitro menjavo. Žal ni vedno tako. Za lažjo predstavo si poglejmo menjavo filtra olja na motorjih dveh različnih proizvajalcev.

Se je tudi vam že zgodilo, da ste zvečer v mestu ali v dežju in skozi tunel skoraj spregledali avtomobil pred seboj, ker ni imel vključenih zadnjih parkirnih luči? Niste edini...

Proizvajalci s svojimi inovacijami in vgradnjo vedno novih sistemov stremijo k temu, da so sodobni avtomobili udobnejši, varčnejši in varnejši. Tako so zračne blazine, sistemi ABS, ESP in v zadnjem času tudi sistemi za samodejno zaviranje ali preprečevanje naletov že nekaj časa sestavni del serijske ali dodatne opreme v avtomobilih in so vplivali na zmanjšanje števila prometnih nesreč, katerih posledice so zaradi njih tudi precej blažje.

Pri tem so pomembno vlogo odigrali tudi zakonodajalci, saj je EU že pred leti sprejela direktivo, da morajo imeti vsi na novo homologirani avtomobili v EU vgrajen ESP sistem serijsko. Vsi se torej trudijo po svojih močeh povečati varnost na cesti. Pa je res tako?

Ter ob tem obdržati avtomobil v odličnem stanju?

Po preteku garancijskega obdobja ali obdobja financiranja avtomobila (npr. lizing pogodbe) veliko lastnikov razmišlja, kako bi znižali stroške vzdrževanja avtomobila. Avtomobil v štirih letih izgubi približno polovico vrednosti, zato postanejo stroški servisiranja na pooblaščenem servisu relativno višji. Zato bom v tem prispevku najprej izvedel kratek pregled možnosti servisiranja, ki mu bodo sledili detaljni opisi posameznih možnosti, vključno s praktičnimi nasveti, na kaj je potrebno biti pozoren pri posamezni možnosti in kako si lahko to še dodatno pocenimo, brez da bi trpela kakovost storitve. Tudi pri servisnih storitvah se namreč velikokrat izkaže, da je smiselno temeljito preveriti posamezne ponudbe. Morda na prvi pogled najcenejša možnost, le ni tako ugodna. In ja, tudi na pooblaščenih servisih je možno prihraniti.

Se zavedate, da povprečen Slovenec, ki si privošči novega Renault Clia, dela za njega skoraj 4 mesece v letu? Za Golfa skoraj 5, za Passata pa skoraj 8 mesecev v letu? Verjetno ne, saj avtomobil povprečnemu Slovencu pomeni več kot samo prevozno sredstvo, kar lahko verjetno pripišemo tudi razmeram v bivši Jugoslaviji, ko so se z dražjimi avtomobili vozili zgolj oblastniki in bogataši, medtem ko se je povprečen Slovenc, po večletni čakalni dobi, zadovoljil z Zastavo ali v najboljšem primeru z Golfom 2 iz TAS-a. Tudi zato nas ob nakupu novega avtomobila večinoma vodijo neracionalni občutki, le malokdo pa si natančno izračuna, kakšni so dejansko celotni stroški uporabe novega jeklenega konjička. V tem članku sem pripravil pregled celotnih stroškov (vključno z razpredelnico, s katero si lahko sami izračunate celotne stroške), ki jih ima lastnik novega avtomobila v štiriletnem obdobju uporabe.

Vsako leto moramo ob registraciji vozila plačati tudi letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu (pogovorno jo poznamo pod imenom cestna taksa). Le ta naj bi se uporabljala za vzdrževanje cest v ustreznem stanju, čeprav se v praksi verjetno uporablja za krpanje proračuna, vsaj glede na trenutno stanje cest v Sloveniji.

Intervali menjave motornega olja se z razvojem motorjev in kvalitete samih olj podaljšujejo. Še pomnite, ko je bila potrebna menjava olja na Zastavah na 7.500 km? To je bila doba mineralnih olj in motorjev, ki so imeli med premikajočimi se deli precej velike tolerančne razmake. Če bi recimo današnje visokokvalitetno olje (npr. 0-30W) vlili v takšen motor, bi bila poraba olja zelo visoka. Kaj pa pri novejših avtomobilih in ob uporabi sodobnih olj?

Ker nakup rabljenega vozila za kupca predstavlja tveganje, se je večina prodajalcev rabljenih avtomobilov temu prilagodila in poleg zakonsko obvezne 30 dnevne garancije (ne velja za avtomobile, ki jih prodajajo fizične osebe) ponuja tudi možnost dodatno plačljive, večinoma enoletne garancije. Garancije ne izvajajo sami, temveč jo zagotavljajo določeni ponudniki garancij.

Za precej Slovencev je prodaja rabljenega avtomobila, ki običajno poteka pred dobavo novega, svetlečega in bleščečega že naročenega avtomobila, zgolj manjši birokratski opravek. Vendar se žal večina prodajalcev ne zaveda, da se lahko prodaja rabljenega avtomobila spremeni v nočno moro. Zato spodaj podajam nekaj nasvetov s praktičnimi primeri, ki bodo zagotovili, da bo prodaja rabljenega avtomobila res zgolj kratek birokratski postopek.