Pravljica ena...
Tako bodo s sijočimi očmi razlagali, da je avtomobil imela družina s tremi otroci, ki je živela v strogem centru mesta in so avtomobil potrebovali izključno za vikend, ko so šli na obisk k staršem in pa seveda še 2x na leto ob smučanju in poletnem namakanju. Zato ima 10 let star dizelski avtomobil s tremi lastniki za seboj samo 70.000 kilometrov na števcu. Dejanska verjetnost, da je to res je verjetno enaka tisti, da boste zadeli sedmico na lotu.

Pravljica dve...
Naslednja zelo priljubljena pravljica je, da je avtomobil stalno v družini, saj ga je najprej imela babica, nato sestra od prodajalca, potem ga je vozila njegova bivša punca, s katero sta šla narazen in ga sedaj on prodaja, ker ne more vzdrževati dveh avtomobilov in hkrati plačevati preživnine za otroka. Poleg tega je otrok bolan in mora zbrati 4.999 EUR (ja, uganili ste, točno toliko kot zahteva za avtomobil), da mu bo lahko privoščil operacijo s katero bo ozdravel. Naknadno preverjanje pokaže, da je lastnik avtomobila točno 7 dni, torej ravno dovolj, da je ''uredil'' kilometre in mu privoščil stilsko preobrazbo (beri zunanja kozmetika za kratkoročno prikritje napak na laku, notranje globinsko čiščenje in 5 sprejev Maxi Brill-a za plastiko v notranjosti in motornem prostoru).

Posebna peripetija...
Nedavno se mi je zgodila zanimiva peripetija, ki od tega vzorca še nekoliko odstopa. Šlo se je za ogled rabljenega vozila po naročilu stranke, ki je bil na prvi pogled čisto korekten. Slovenski avtomobil, star štiri leta, prevoženi kilometri sicer pod povprečjem, servisiran naj bi bil na pooblaščenem servisu, po besedah prodajalca nekaramboliran in v celoti v prvi barvi. Razen nekaj pikic na pokrovu motorja, ki so bile posledica udarcev kamenčkov iz ceste (prodajalec je to nekajkrat poudaril; zakaj je to pomembno, boste izvedeli v nadaljevanju), naj bi bil avtomobil v praktično novem stanju. Dejansko so bile vse predispozicije za korekten rabljen avtomobil prisotne, vendar se je zadeva začela nepričakovano zapletati. Kot vedno sem tudi tokrat že pred fizičnim ogledom govoril s prodajalcem in naknadno preveril določene zadeve. In tukaj se je začel prvi del pravljice. Avtomobil naj bi bil po besedah prodajalca kupljen pri pooblaščenem prodajalcu v Ljubljani. Lastnik (po besedah prodajalca smo seveda spet pri družini) je bil doma sicer iz čisto drugega konca Slovenije in naj bi po štirih letih spet kupil nov avtomobil pri istem pooblaščenem prodajalcu v Ljubljani in starega dal noter po sistemu staro za novo. Ta pooblaščen prodajalec naj bi potem predal avtomobil trenutnemu preprodajalcu. Lepa zgodbica, ki pa mi je že pred ogledom vozila zastavila dve vprašanji:

• zakaj ne bi pooblaščen trgovec sam prodajal odlično ohranjeno vozilo, ki bi ga prodal praktično takoj in se tako odrekel dodatnemu zaslužku?
• dodatno preverjanje je pokazalo, da je bil avtomobil registriran v kraju prebivanja prvega lastnika, torej na drugem koncu Slovenije, kot naj bi bil avtomobil kupljen. Prodajalec me torej prepričuje, da je prvi lastnik vozila kupil avtomobil, prevzel vse dokumente potrebne za registracijo, šel z njimi na drugi konec Slovenije, kjer je avtomobil registriral in dobil tablice, ter se nato vrnil po avtomobil nazaj v Ljubljano. In to ob dejstvu, da bi mu skoraj celotno papirologijo brezplačno uredil prodajalec novega avtomobila. Hm, poznate kakšnega človeka, ki bi to naredil? Kaj pa, če je prvi lastnik hotel imeti registrsko tablico iz svojega območja in ne ljubljanskega, boste vprašali? Brez težav bi jo lahko dobil tudi v Ljubljani, saj se že precej let lahko kjerkoli dobi registrske tablice iz drugih območij.

Fizični pregled avtomobila...
Avtomobil je bil na prvi pogled korekten, notranjost dobro ohranjena (razen tega, da je bila vsa plastika lepljiva od Maxi Brill-a), vse naprave in elektronski sistemi so delovali brezhibno in ja, avtomobil je imel nekaj pikic od kamenčkov na pokrovu motorja, ki jih je prodajalec vsakič, ko sem pregledoval prednji del avtomobila, vneto kazal. V vsej svoji vnemi glede pikic od kamenčkov je pozabil pokazati, da je imel avtomobil na vrhnjem delu pokrova motorja tudi tri vdolbine s premerom cca. 2 cm. Očitno je nekaj padlo gor. Nič kritičnega, se je le rabljen avtomobil, ampak nakazuje pa to na odnos (beri laži) prodajalca. Očitno je upal, da bom to spregledal, ko bom preverjal tiste nepomembne pikice od kamenčkov. ''Strike one'', bi rekli Američani pri baseball-u.
Nadaljnji pregled je pokazal, da je bil pokrov prtljažnika v celoti barvan. Glede na to, da je bilo vse ostalo brezhibno predvidevam, da je bila to posledica kakšne praske. Odgovor prodajalca je bil, da to ni mogoče, da so avtomobil na pooblaščenem servisu premerili in da si izmišljam zadeve. Ko sem mu pokazal jasno vidne znake luščenja barve pri prostoru za registrsko tablico je odnehal, a si še vedno tiho brundal v brado, da si samo domišljam. Vmes pa tiščal odluščeno barvo s prstom za plastični okvir. ''Strike two…''
Sedaj pa k zabavnemu delu. Prodajalec je trdil, da je bil avtomobil kupljen v Ljubljani. Bežen pogled v servisno knjigo bi potrdil zgodbo prodajalca. Natančnejši (ali pa zgolj normalen) pogled pa je pokazal, da se prodajalec zelo moti. Podatek o podjetju na prvi strani namreč ni bil podatek o prodajalcu novega avtomobila, temveč o uvozniku za Slovenijo (zgoraj omenjeno podjetje v Ljubljani), ki pa ima tudi lastni prodajni salon v Ljubljani. In to bistveno ''malenkost'' je prodajalec v svoji vnemi pri izmišljanju najbolj verjetne pravljice gladko spregledal. ''Strike three…''
Stranki je bilo dovolj in je odstopila od nakupa tega avtomobila, saj bi dodatno preverjanje zgodovine znalo pokazati še večja odstopanja tudi v samem stanju avtomobila.
Je pa bilo zanimivo spremljati prodajalca, ki se je iz gostobesednega právljičarja na začetku ogleda, spremenil v tihega opazovalca proti koncu. Kar naenkrat tudi tiste pikice od kamenčkov na pokrovu motorja očitno niso bile več tako pomembne, da bi jih še stotič omenil.

Zakaj?????
Ob vsem tem se mi postavlja naslednje vprašanje: zakaj? Verjetno bi nadaljnje preverjanje pokazalo da avtomobil ni vreden nakupa, vendar je bil avtomobil vseeno na pogled v dokaj dobrem stanju. Roko na srce, v precej boljšem kot večina ostalih rabljenih avtomobilov na slovenskem trgu. Zakaj torej lagati o stanju avtomobila in si izmišljevati pravljice ter prikrivati manjše poškodbe, če je avtomobil sicer korekten? Saj se vsi zavedamo, da gre za rabljen avtomobil in bo pač imel kakšno buško, dve ali pa ima določen del pobarvan.
Ali kupci res narekujejo to obnašanje preprodajalcev, ker ne kupijo avtomobila, če le ta, vsaj po besedah prodajalca, ni odlično ohranjen in popolnoma brezhiben? Ali je to zgolj navada právljičarjev, da pri vsakem avtomobilu lažejo in se temu ne morejo odpovedati tudi pri avtomobilu v normalnem rabljenem stanju?
Moje izkušnje (na podlagi večletnega preverjanja rabljenih vozil) so, da kupci v zadnjih letih postajajo vedno bolj realni in razumejo, da pri rabljenem avtomobilu ne bodo dobili novega avtomobila brez praskice, itd. Ravno zaradi tega bi jih lahko (pre)prodajalci nehali imeti za neumne in jim predstavili realno stanje avtomobila. Morda bi zaradi tega dobili nekaj sto EUR manj, vendar bi se avtomobil takoj prodal. Poznam primere avtomobilov v relativno slabem stanju, ki so se prodali takoj, četudi so bile vse pomanjkljivosti zapisane v oglasu. Seveda pa za nižjo ceno od povprečne cene na trgu. Dober glas tudi v Sloveniji seže v deveto vas in bi (pre)prodajalec dolgoročno zelo verjetno več prodal in posledično tudi zaslužil.
Kaj pa vi menite?

Če smatrate vsebino za koristno lahko donirate preko PayPal sistema: