Velikokrat namreč ob vožnji v koloni doživim, da je vidljivost čisto normalna (recimo vidijo se klasične parkirne luči vsaj 5 do 6 vozil naprej (torej najmanj 100 metrov)) in imajo vozila vključene zadnje meglenke. Vrhunec pa je bil, ko sem ujel kolono vozil in je voznik pred menoj šele takrat vključil zadnjo meglenko. Torej, do takrat, ko ni bilo nobenega za njim in ko bi meglenka dejansko opravljala svojo funkcijo (opozorilo na vozilo) ni bilo potrebe po meglenki, ko sem pa jaz prišel za njim, se je pa nenadoma spomnil, da bi bilo varno vključiti meglenko in mi nabil močno rdečo svetlobo direkt v oči. In ker je bila že tema in je rahlo rosilo, tako da se je svetloba še dodatno odbijala od ceste, je bilo vse skupaj najmanj neprijetno.

Teorija in praksa
Namen zadnjih meglenk je, da v primeru zmanjšane vidljivosti (megla, močan sneg, zelo močan naliv), zagotovijo močnejše vidno opozorilo, da se spredaj nahaja vozilo. Recimo v zelo gosti megli se lahko zadnje parkirne luči ''izgubijo'' v 10-ih metrih, meglenke pa so vidne tudi 50 in več metrov. In to dejansko bistveno pripomore k večji varnosti, saj zadaj vozeči voznik prej opazi vozilo spredaj in lahko tudi prej ustrezno reagira. Hkrati pa meglenka s svojo konkretno večjo močjo, zadaj vozečega popolnoma nič ne zaslepi ali ovira, saj razmere zmanjšujejo moč meglenke.

Sedaj pa se osredotočimo na drugo situacijo z relativno normalno vidljivostjo, ko je recimo na regionalki vidljivost 100 metrov naprej in je le rahla meglica ali pa je megla nekaj metrov nad tlemi. Ko takrat vključimo meglenke, se naša vidnost res izboljša, hkrati pa zadaj vozečega zaslepimo (kot zapisano so meglenke konkretno močnejše, slabše vidljivosti pa ni, ki bi zmanjšala njihovo svetilnost), kar pomeni da bo težje spremljal stanje na cesti in tako tudi pozneje ustrezno reagiral v morebitnih nevarnih situacijah. Torej bomo z vključitvijo meglenke dejansko dosegli nasproten učinek in ne bomo bolj varni, temveč se bomo popolnoma brez potrebe izpostavili večji nevarnosti.

Kdaj naj vključimo zadnjo meglenko – praktično pravilo...
Ko je vidljivost na cesti tako slaba, da na dvakratni varnostni razdalji zadnjih parkirnih luči spredaj vozečega ali prednjih luči zadaj vozečega ne vidimo več. Seveda so vedno tudi določene izjemne razmere, kot recimo, da stojimo na avtocesti ali pa če nikogar ni zadaj oz. spredaj. V tem primeru se vključi zadnjo meglenko čimprej, da zagotovimo svojo vidnost.
V vsakem primeru pa je potrebno zadnjo meglenko izključiti, ko se za nami pojavi nov voznik, katerega prednji žarometi so dobro vidni. Ker to pomeni, da tudi on nas zelo dobro vidi brez meglenke in ni potrebe, da ga z meglenko po nepotrebnem slepimo (praktičen primer si lahko ogledate v video posnetku na desni strani). Tukaj bi opozoril, da naj bodo zadnje parkirne luči tudi vključene, kar ni vedno samoumevno. O tem si več lahko preberete v tem blogu: So sodobni avtomobili res varnejši - primer dnevnih luči?

Kako naj reagiramo, če nas spredaj vozeči slepi z meglenko?
Sam običajno nekajkrat umirjeno ''poblendam'' s prednjo meglenko, če to ne pomaga enkrat ''poblendam'' z dolgimi žarometi in takoj zatem še s prednjimi meglenkami. In če tudi to ne pomaga, povečam varnostno razdaljo toliko, da me zadnja meglenka ne moti več močno. Če pa razmere dopuščajo, ga ob prvi priložnosti prehitim.

In kaj pravi zakon?
Način uporabe meglenk je jasno zapisan tudi v zakonu, vendar tega običajno itak nihče ne bere (četrti odstavek 71. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)):
Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).

Če smatrate vsebino za koristno, lahko donirate preko PayPal sistema: