Najprej malce bolj obširen uvod (predgovor). Tako včasih kot tudi danes je uvoz avtomobila iz tujine (predvsem Nemčije, Italije, Belgije) večinoma praksa večjih avtomobilskih hiš (ja, kriza je povzročila padec prodaje novih avtomobilov in to nadomeščajo z rabljenimi) in avtomobilskih dealerjev. Povprečni Slovenec enostavno noče razmišljat o tem, saj se boji birokratskih zapletov, kar bi na koncu lahko pripeljalo do tega, da ostane z avtom, katerega ni mogoče registrirati v Sloveniji (sem že pomagal nekaj ljudem v takšnih primerih). Morda tudi ne zna tujega jezika in se boji, da bi ga tujci še prej nategnili (žal je pri nas ob nakupu rabljenega avtomobila to skoraj praksa). Medtem ko večji uvozniki to delajo za svoj zaslužek, se Slovencu samemu sedaj skoraj ne splača več uvažati avtomobila, saj so cene z vstopom Slovenije in ostalih držav (predvsem Poljske, katera od takrat pokupi veliko količino rabljenih vozil v Nemčiji) v EU postopoma konvergirale in razen izjem (redki avtomobili, itd.) se samo zaradi cene ne splača več uvažati avtomobila npr. iz Nemčije. Celo več, nekateri avtomobili so v Sloveniji celo cenejši kot v Nemčiji (primer avtomobila razreda Renault Clio) in se jih izvaža v Nemčijo (fenomen enodnevnih registracij).