Vsekakor sem bil malo skeptičen, kako bo to izgledalo, saj je ta cena res zelo ugodna. Avtomobili stanejo od 100.000 EUR navzgor, servisi niso po 200 EUR, komplet gum tudi daleč od tega, zraven pa je treba plačati še pol ure inštruktorja, kateri je s teboj… Ampak vseeno, priložnost je bila enostavno predobra, da bi jo zamudila…

Najprej je bila seveda dilema, katera dva avtomobila izbrati. Ker se je žena odpovedala svoji vožnji, sem bil pred to dilemo sam. Vsekakor je bila odločitev za prvega hitra: Nissan GTR. Pri drugem sem že cincal. Audi R8 je premalo superšportni, Corvetta, Viper in Shelby mnjah, nisem ljubitelj ameriških avtomobilov, Aston Martin se mi ni zdel ravno agresiven (čeprav se je kasneje v živo izkazalo, da je vreden svojega imena), Lamborginija sem izvzel iz neznanega razloga, tako sta ostala še Ferrari F430 in Porsche 911 Turbo. Ker prvega v želenem terminu ni bilo na voljo je bila potem odločitev enostavna.

Prvi vtis, ko sva prišla tja je bil rahlo negativen, saj je do letališča zelo ozka pot, katera gre skozi kratek tunel pod avtocesto, tako da ko zaviješ noter je bilo že vprašanje ali se je navigacija zmotila. Potem se pelješ mimo ogromnega polja fotovoltaičnih panelov, nakar prideš do skupka stavb, kjer vidiš (če natančno pogledaš) majhen napis Supersportscars. Hotel je bolj motel, izbira za zajtrk je skromna, a je sam zajtrk okusen. Vendar to niti ni tako pomembno, saj so vsi, kateri prespijo v njem tam iz drugih razlogov: ali vožnja s športnim avtomobilom ali let z letalom oz. skok s padalom. Pri naju dveh je prišlo do rahlega zapleta pri prijavi v hotel, vendar je direktor potem zadevo samoiniciativno ”nadomestil”, kar je za Čehe res pohvale vredno.

Sedaj pa k glavnima zadevama. Ko prideš tja, moraš podpisati vse dokumente in tudi izjavo, da v primeru nesreče, katera se zgodi po tvoji krivdi, kriješ 5% škode oz. omejeno do 13.500 EUR (cca.). Pa zraven je še nek dodatek, da te lahko terjajo tudi za povrnitev višjih stroškov (vendar se s tem nisem točno ubadal, tako da...).  To ti da malo razmišljat. Potem doplačaš 16 EUR za vožnjo in morebitno snemanje tvoje vožnje (cca. 12 EUR). Nakar dobiš kartico od avtomobila s točno uro, kdaj si na voljo. Vse skupaj traja največ 10 minut, če ni gužve.

Sama vožnja vključuje 20 minut vožnje po bližnjih cestah in za zaključek še 2x pospeševanje do končne hitrosti na 2 km dolgi letališki stezi. Le ta je zelo neravna in posledično občutek pri hitrostih nad 200 km/h ni ravno prijeten, vendar sem tukaj zaupal inštruktorju in kljub temu do konca pritiskal poln plin. Na okoliških cestah pa je odvisno od inštruktorja. Po naseljih obvezno 50 km/h, izven naselja pa opišem v nadaljevanju. Vsi avtomobili ( z izjemo Viperja se mi zdi) so bili avtomatiki s prepovedjo ročnega prestavljanja.

Najprej sem peljal Porscheja 911 Turbo. Inštruktor je bil mlajši, angleško mu je za silo šlo. Izvoz iz letališča do ceste je bil počasen in previden, vmes mi je strogo zabičal, da po naseljih zgolj 50 km/h, izven naselja mi bo pa on povedal kako in kaj . To je zgledalo tako, da takoj ko sva prišla do konca naselja mi je rekel naj pohodim poln plin . Trajalo je cca. sekundo, da je avto prestavil v drugo, potem pa se zgornji rob pokrova prtljažnika zgolj malo privzdignil, občutek pa je bil, kot da bi naju od zadaj nabil tovornjak-priklopnik s polno hitrostjo. 150 km/h je bilo noter v dveh sekundah (verjetno, meni se je zdelo še hitreje), nakar sem sam raje spustil plin, saj kljub ravni cesti ni ravno najbolj prijeten občutek vozit 1m proč od 50 let starih dreves. Tako sva parkrat prišla do 150 km/h, nakar se je prikazala prazna ravnina brez dovozov dolga več kot 500m in zelo široka cesta. V parih sekundah je bilo noter 200 km/h, potem pa sem raje počasi zaviral. Za konec me je inštruktor zapeljal še v kratek gozdiček, kjer se je cesta stalno spuščala. Dol sem šel previdno, nazaj pa me je on spodbodel, da sva odpeljala bolj avtu podobno . Občutek je bil fenomenalen. Za zaključek sva šla potem še na letališko stezo, kjer sem prišel v eno smer do 264 km/h, nazaj pa do 266 km/h, čeprav kot sem omenil, občutek ni bil prijeten, saj je zelo neravna in je avto precej poskakoval. Pri 200 km/h se mi je zdelo, da bova že poletela. Potem še počasi nazaj, kjer me je še čakalo presenečenje. Pred uvozom v kratek tunel pod avtocesti me je  odločno ustavil (sem že mislil, da sem ga kaj posviral) in spustil svoje prednje okno dol ter mi rekel, naj to naredim tudi na svoji strani. Potem pa naj pohodim poln plin. Ja, občutek zvoka je bil fenomenalen.

Nakar je takoj prišel na vrsto še Nissan GTR, katerega vožnjo sem si dal tudi snemat. Tukaj je bil inštruktor bistveno bolj ”previden” in skoraj ni znal angleško, tako da sva poizkušala komunicirati v neki mešanici angleščine in češčine. Že takoj, ko sva prišla na prvo ravnino me je opozoril, da je omejitev 90 km/h in potem ob vsakem pritisku na plin že agresivno nakazoval z roko naj upočasnim. Tako sem si zgolj parkrat ”izsilil” pospeševanje na polno, s tem da je bilo le to bistveno manj brutalno kot pri  911-ki Turbo, Ne vem ali je bil GTR kaj pokvarjen, ampak tretja je še brutalno vlekla, četrta še nekaj, peta se je pa kar vlekla, medtem ko je v Turbu pri 260+ km/h zadeva še vedno občutno pospeševala. GTR tudi nikakor ni hotel pri kick-downu prestavit v drugo in potem pospeševat na polno, temveč je vedno (razen 2x, ko sem zmanjšal na 30 km/h) pospeševal v tretji. Tudi pri testu končne hitrosti sem prišel do 244 km/h, vendar je bila to bolj posledica inštruktorja, kateri mi ni dovolil takoj na začetku dati kick down. Pri GTR-ju sem bil zelo razočaran tudi nad notranjostjo saj je popolnoma plastična. Odličen je zgolj sredinski ekran s prikazom 1000 in ene funkcije. Tako da je bil kar rahlo razočaranje. Na koncu vožnje počakaš še cca. pol ure, da ti pripravijo video, kateri pa vsebuje zgolj vožnjo na letališki stezi in pa pričetek vožnje ter konec vožnje. Kvaliteta posnetka je povprečna, vendar dobiš v lični škatlici, vključno s predstavitvijo vseh avtomobilov, katere nudijo za vožnjo. Kot spomin je vredno 12 EUR.

Zaključek: vsekakor je za to ceno paket odličen in ga priporočam, saj so občutki ob vožnji takih avtomobilov fenomenalni, čeprav predvsem v smislu pospeškov, saj tiščanje po ravnem ne da ravno nekega hudega vtisa o avtomobilu. Za to bi potreboval en dan pa dirkaška steza. Škoda le, ker je končni vtis tako odvisen od samega inštruktorja.

Hkrati še nasvet: popoldan, ko ni bilo več navala je bila posebna ponudba za dodatno pol urno vožnjo cca. 52 EUR vključno z gorivom. Se splača razmislit in izkoristit. In pa seveda, če si tam, se splača pogledat še Prago.

Še dodatek: vsa čast inštruktorju, kateri je bil z mano v Porscheju 911 Turbo. Namreč, da se tako mirno voziš s popolnim neznancem 200+ km/h po regionalki moraš imeti res jeklene živce ali pa si že malo čez mejo . Osebno tega ne bi bil sposoben.