Prednosti avtomobila na plinski pogon:
- vse prednosti običajnega bencinskega pogona
- izredno hitro segrevanje avtomobila: pozimi pri 0 stopinjah Celzija je trajalo 10km, da se je avtomobil na dizelski pogon segrel do delovne temperature (po kazalcu temperature). Pri avtomobilu na plinski pogon je trajalo 3,5 km.
- manj hrupen (ta prednost pri modernih dizelskih motorjih ni več tako pomembna,
saj so le ti bistveno tišji). Višja glasnost je sploh občutna ob hladnih zagonih. Pri konkretnih avtomobilih je ta prednost občutna pri mestni in primestni vožnji. Ob vožnji na avtocesti je avtomobil na LPG tišji do nekje 120 km/h, potem pa počasi izgublja to prednost in postane glasnejši. To je posledica bistveno krajših prestavnih razmerij v menjalniku, kar povzroči, da se motor pri LPG vozilu vrti v zelo visokih vrtljajih, katere seveda spremlja tudi hrup (glej sliko na desni, kjer se vidi, da ima avto z bencinskim motorjem pri 135 km/h 4200 vrtljajev/min)
- LPG vozilo je tudi ob hladnem zagonu takoj pripravljeno na delo in ni nobenega občutka ''zamorjenosti'', kateri je prisoten pri dizelskem vozilu. Le ta prvih nekaj 100 metrov daje občutek ''lenosti'', kot da mu višji vrtljaji ne ustrezajo. Manjka iskrivosti. Ko se avtomobil z dizelskim motorjem segreje ta občutek izgine
- ker gre za klasičen bencinski motor brez turbo polnilnika, je odziv na pritisk stopalke za plin hipen (brez tako imenovane turbo luknje)
- bistveno bolj ekološki: izpuh bencinskega motorja je že standardno čistejši od dizelskega, ob uporabi plina za gorivo, je izpuh še čistejši. Sploh dizelski motor pogori pri zelo strupenih trdih delcih (PM10), saj konkreten motor nima vgrajenega filtra trdih delcev (DPF)
- večji skupni doseg (cca. 1500 kilometrov), če štejem oba gorivi (ta prednost je za povprečnega uporabnika nepomembna, saj je nesmiselno, da bi se vozil na dražji energent - bencin)
- malenkost nižji stroški uporabe avtomobila:
- poraba goriva je pri avtomobilu na LPG cca. 2 deci nižja od dizelskega avtomobila (ob preračunu LPG v nafto)
- stroški registracije in zavarovanja so nekoliko nižji
- stroški servisiranja naj bi bili pri bencinskem avtomobilu nekoliko nižji od dizelskega avtomobila, vendar dodatni servisi za plinsko napeljavo to izničijo, tako da so ti stroški približno izenačeni
Slabosti avtomobila na plinski pogon:
- največja slabost LPG predelave je zmanjšan prtljažni prostor. Kljub temu, da je plinski rezervo
ar vgrajen v prostor za rezervno kolo (glej sliko na začetku sestavka), je potrebno rezervno kolo nekam spravit. Octavia ima sicer velik prtljažnik, a ga rezervno kolo kar zmanjša. Ne toliko prostorninsko kot uporabno, saj ni več pravilne ravne oblike (glej sliko na desni). Rešitev bi sicer bila uporaba seta za pnevmatike, vendar le ta odpove, če ti gumo raztrga
- dodatno servisiranje plinske napeljave na 20.000 km. Vzame nekaj časa, strošek pa ni velik, saj se običajno zgolj zamenja filter plina.
- redkejše črpalke za plin: kljub temu, da število črpalk narašča in v Sloveniji ne predstavlja več problem, je potrebno vseeno nekoliko načrtovati tankanje in to ni trivialna zadeva kot pri uporabi bencina ali nafte, katere ima vsaka črpalka. Tudi v tujini je potrebno nekaj pazljivosti, saj nekatere države uporabljajo druge priključke za tankanje LPG-ja. Pozitivno je, da je vzhodno od nas (bivša Jugoslavija) plinskih črpalk bistveno več kot pri nas
- pogostejši postanki na črpalkah za gorivo: z dizelskim motorjem sem naredil okrog 1100 kilometrov s polnim tankom goriva, pri LPG avtomobilu naredim okrog 700 kilometrov
- dlje časa trajajoče tankanje plina: za napolnitev LPG rezervoarja s 50-imi litri plina običajno traja d
lje kot poln tank nafte. Dodatna slabost je, da je na črpalkah za gorivo zgolj en LPG avtomat, kar pomeni avtomatsko čakanje, če je kdo pred tabo. Resnici na ljubo je LPG vozil še vedno relativno malo, tako da čakam v cca. 5% primerih tankanja. Običajno se tudi kakšno reče s tistim, kateri tanka pred tabo
- priključek za plin je neudobno nizko, poleg tega se tudi precej umaže, saj je direkt za zadnjimi kolesi. Vsekakor je bolj udobna možnost, da se priključek vgradi ob priključek za tankanje bencina. Res, da je potem vsakič potrebno privijačit gor nastavek za tankanje, vendar je tudi v primeru, da je priključek na odbijaču, potrebno vsakič odvijačit pokrovček za plin
- dlje časa trajajoča vožnja pri višjih vrtljajih (nad 4000 vrtljajev) ni priporočljiva saj izgorevanje pri delovanju na plin povzroča višjo temperaturo v primerjavi z bencinom
Prednosti avtomobila na dizelski pogon (poleg zgoraj naštetih slabosti avtomobila na plinski pogon):
- večji navor: ob primerjavi konkretnih avtomobilov je opazen bistveno večji navor pri dizelskem vozilu. Pustimo ob strani pospeške od 0-100 km/h, kjer ni večjih razlik. Bistvena razlika je pri vmesnih pospeških npr. med 70 km/h in 100 km/h ali 90 km/h in 110 km/h. Te pospeške (in prehitevanja) lahko pri dizlu opraviš v peti prestavi, medtem ko je potrebno pri bencincu prestavit tudi v tretjo prestavo, pa je pospešek še vedno slabši. Tudi vožnja v klanec je z dizlom bistveno manj naporna, saj je prestavljanja precej manj
- enostavnejša vožnja po snegu. Zaradi navora lahko v večjem snegu z dizlom brez težav voziš v drugi prestavi pri nizkih vrtljajih in natančno doziraš plin. Pri avtomobilu na bencinski (LPG) motor tega ni, zato ga moraš pognati v višje vrtljaje, kar posledično pomeni izgubo natančnega doziranja. Sicer elektronika (ASR) pomaga, vendar je vožnja avtomobila na plin po snegu precej bolj naporna.
- zaviranje z motorjem v klancih navzdol je pri avtomobilu na dizelski motor opazno močnejše, kar pripomore k udobnejši vožnji (ni potrebno zavirati z zavorami) in manjši obrabi zavor
Če smatrate vsebino za koristno lahko donirate preko PayPal sistema: